GODIBODI 2016: Ethnotrip: Ohranjanje izginjajočega

Avtorica: Nina Novak (fotografija: Matjaž Varga)

Ethnotrip (fotografija: Matjaž Varga)

Skupina Ethnotrip, katere člani so Miha Kavaš, Primož Kramberger, Tomi Došen, Aleksander Varga in Tjaša Šimonka, s katero sem se tudi pogovarjala, potuje po Balkanu in raziskuje zvočnost ljudske glasbe, ovite v današnji čas. Sprašuje se, kdo še upa piti iz bistrega studenca, čeprav se težava najbrž skriva v vprašanju, kdo si sploh še želi piti iz bistrega studenca. V časih, ki od nas terjajo avtomatizem, smo pogosto preveč otopeli, da bi še gojili prepričanje, da potrebujemo hrano za dušo in čas zase. Potrebo po tem zanemarjamo in nazadnje izničimo, vendar Ethnotrip s prehajanjem med nekoč in zdaj spodbuja prav hrepenenje po življenju.

Moram priznati, da me naslov Kdo bo pil iz bistrega studenca? preseneča. Ne le, ker je v slovenščini, temveč tudi zato, ker zahteva aktivno sodelovanje tistega, ki album vzame v roke.
Predlog za naslov našega drugega albuma je dal Štefan Kardoš, ki je na podlagi mojega pripovedovanja o pesmih napisal verze, ki jih najdete v knjižici poleg zgoščenke. Če bi te verze prevajali, bi izgubili ves čar. Kdo bo pil iz bistrega studenca? Kdo si bo upal zajeti vodo iz izvira naše glasbe? Smo instant družba. Premalo časa si vzamemo za stvari, ki so zares pomembne. Glasba je hrana za človeško dušo, a kaj, ko si ne znamo vzeti dovolj časa, da bi ji zares prisluhnili. Postala je le nekakšna zvočna kulisa našega vsakdanjika. Z naslovom želimo poslušalce spodbuditi k temu, da si vzamejo čas in nam zares prisluhnejo.

Prav to se mi zdi pri vas bistveno. Poslušalca želite vključiti v proces ustvarjanja, saj ima ta možnost neprestanega premišljevanja o tem, od kje izhaja določena skladba in kakšen bi bil izvirnik, saj zvenite nadvse sodobno. Je bila ta odločitev namerna ali je prišlo do tega spontano?
Pesmi, ki smo jih posneli, smo pred tem že dobro leto izvajali na koncertih. Oblikovale so se pred samim občinstvom, se spreminjale in dobivale končno podobo. Najbrž ravno zato pride do takšnih občutkov ob poslušanju albuma. Poleg tega smo snemali vsi naenkrat, v živo, saj se pri nasnemavanju hitro izgubita misel in energija, ki jo lahko skupina kot celota ustvari. Za odličen končni zvok gredo zasluge Dejanu Berdenu.

Ethnotrip: Kdo bo pil iz bistrega studenca?

Z uporabo modernih instrumentov in s poudarjeno basovsko linijo popotujete po glasbeni zakladnici Balkana. Vam slovenska glasbena dediščina ne zadostuje?
Slovenska glasbena dediščina je bogata, a ne glede na to, od kod je posamezna skladba, se je lotevamo s spoštovanjem. Posamezne pesmi določenemu narodu pomenijo veliko, zato moraš biti pri prirejanju zelo previden. Naš namen je ohraniti dušo pesmi. Smo mnenja, da vse, kar dodamo in spremenimo, ne uniči bistva skladbe. Gre za naš pogled na to. Ne osredotočamo pa se na jezik, saj glasba ne pozna meja in v prvi vrsti delamo tisto, kar nam je všeč, ne glede na poreklo.

Kaj menite o pretirani rabi angleškega in drugih tujih jezikov v današnji avtorski glasbi; se vam zdi, da gre pogosto le za masko, ki skrije slabo artikulacijo (slovenskih) besedil in posledično dokaj nizko izvajalsko raven?
Angleščina je danes prisotna že v vsakdanjem pogovornem jeziku, zato menim, da še posebno mlajše generacije svoja čustva lažje izražajo v angleščini. Slovenščina je zanimiv, lep in kompleksen jezik, a je zagotovo marsikomu težje “pesniti” v njem. V Sloveniji imamo res veliko dobrih izvajalcev, ki pišejo izjemna besedila v slovenščini, zato menim, da izražanje v slovenščini v sodobni avtorski glasbi zamrlo ne bo. Prav tako sem mnenja, da se slovenskega poslušalca pesem v domačem jeziku dotakne v veliko večji meri.

Sami navkljub poustvarjanju skladb z Balkana vzpostavljate izjemno močne vezi s poslušalci, še posebno pozitiven odziv prihaja s strani tistih, ki prihajajo iz držav, iz katerih glasbeno črpate.
Tako je, doslej so bili odzivi vedno dobri in za nas je največja pohvala, kadar ljudje iz drugih držav, katerih pesmi izvajamo, pohvalijo naše priredbe. Trudim se vsako pesem izvesti v njenem izvirnem jeziku. Menim, da v glasbi jezik ne bi smel biti ovira, saj je vsak po svoje lep.

A kljub temu imam občutek, da se vam besedilo zdi bistveno, saj ospredje prepuščate vokalu, medtem ko ima instrumentalna spremljava vlogo podpore. So tisto, kar iščete v glasbi, zgodbe?
Pri poslušanju glasbe se ljudje razlikujemo, nekateri poslušajo besedila, drugi le instrumentalne linije, spet tretji poslušajo oboje. Poslušalcem seveda želimo predstaviti zgodbe, ki jih v sebi nosijo pesmi, katere izvajamo. V njih so čustva in zgodbe, na katere v današnjem, materialnem, svetu prepogostokrat pozabimo. Ker pa so nekatere pesmi v tujih jezikih, pri čemer že prekmurščina, še posebno tista stara, lahko prav tako zveni tuje, pomembno vlogo namenjamo tudi instrumentom. Vzdušje lahko poslušalcu pričaramo šele takrat, ko kot skupina začutimo posamezno pesem. Šele nato lahko posameznik, ne glede na to ali besedilo razume ali ne, dojema čustva, ki jih v sebi nosi posamezna pesem.

Ali drži, da človek najbolj je, ko gode? Vprašam seveda zato, ker me zanima, kakšna bo vaša junijska godibodijevska zgodba …
Še kako drži. Danes si ne znamo več vzeti časa zase. Ravno zato smo album poimenovali Kdo bo pil iz bistrega studenca? Ljudje dandanes potrebujemo poleg vsega materialnega, ki nas obdaja, tudi duhovno hrano. Glasbeniki svoj mir najdemo v glasbi in upam, da ga bodo našli tudi poslušalci. Če ne v naši, pa v kakšni drugi. Vsekakor upam, da se junija vidimo, saj bomo poskrbeli, da boste spoznali bogastvo ljudske glasbe in se ji skupaj z nami predali.