Harmonija ženskih glasov: Bas kitarist Jani Hace v prepletu z izjemnimi pevkami

V soboto, 3. junija, bo na Ljubljanskem gradu bas kitarist Jani Hace s pomočjo tolkalista Blaža Celarca z Alenko Godec, Jadranko Juras, Laro Love in Izabelo Hace zaokrožil dolgoletno sodelovanje s prvovrstnimi slovenskimi ženskimi glasovi. Glasbenik, basist skupine Siddharta in Ecliptic, jedrni sodelavec pri projektu Sladica v tokratnem intervjuju razkriva svojo ljubezen do glasbe in pripoveduje o navdihujočem prepihu, ki nastane, ko puščaš vrata priložnosti na stežaj odprta.

Sprašuje in foto: Zarja Burja 

Vokalistke, s katerimi ste ustvarjali, pogosto rečejo, da ste človek, s katerim je prijetno delati. Zanima vas sodelovanje in ne neka izolirana želja po pozornosti. Tako vas vidim tudi jaz. Zakaj po vašem mnenju pevke rade sodelujejo z vami? 

Mislim si, da zaradi tega, ker znam prisluhniti. Če dobro pomislim, vseskozi iščem to jin in jang razmerje; v zasebnem in glasbeno-ustvarjalnem svetu. A kakor jaz prisluhnem njim, prisluhnejo tudi one meni. Če pomislim na vse projekte, ki sem jih speljal z vokalistkami, jih večinoma združuje ustvarjanje, v katerem se rešitve ponujajo kar same od sebe. Seveda je včasih kakšna pot tudi trnova. In včasih je nujno takšna zato, da se nato prav zaradi tega na koncu rodi nekaj fascinantnega. Nisem človek, ki bi v kakršnem koli razmerju iskal nadvlado in hodil po svetu prepričan, da imam prav samo jaz. To je neumno. Igram seveda tudi v skupinah, a ko izbiram ples v dvoje, so z mano, zanimivo, vedno vokalistke. Iščem neko sinergijo, zelo preprosto. 

Tokrat boste takole zares s hčerko violinistko prvič na odru. Kako se razlikuje vloga glasbenega sopotnika, v kateri ste sicer na odru, od te, ko boste kot oče nastopali s hčerko? 

Izabeli popolnoma zaupam in nimam nikakršnih skrbi. Stara je 15 let in bolj zrela kot marsikdo mnogo starejši od nje. Je občutljiva, zna prisluhniti, se prepustiti glasbi. Čeprav se odpravlja na pot klasične glasbe, je nikoli ne bom videl zgolj kot klasično izvajalko, temveč kot večplastno glasbenico. Napisala je že kar nekaj lepih skladb. Ima resen odnos tako do vaj kot do nastopov. Za sabo ima kilometrino, ki si jo je pridobila v Godalkanju z Bojanom Cvetrežnikom. Je človek, ki suvereno deluje ne glede na to, v katerem svetu se znajde. Ko doma pilim material, jo včasih prosim za pomoč. Kar posname, ji tudi pošteno plačam. (Smeh.) 

Program, s katerim boste nastopali na festivalu Godibodi, je nastal intuitivno. Kako ste izbirali vokalistke, ki bodo z vami na odru? 

Skupni imenovalec vseh je, da so vajene odra in sem z njimi lahko v enakovrednem glasbenem odnosu. Glede na to, da sem si kot idejno zasnovo izbral minimalističen koncept, je to tudi zame večji zalogaj, saj moram zgolj z bas kitaro in nekaj malega efekti nadomestiti harmonijo, ritem ipd. No, seveda mi bo v pomoč pri tem tudi Blaž na tolkalih. Vokalistke, ki bodo na odru z mano, pa so tudi glasbenice, s katerimi sem v zadnjih 15 letih največ sodeloval. Najsibo pri ustvarjanju avtorskih skladb ali priredb. Seveda je še kar nekaj pevk, s katerimi bi želel stati na odru, a vseh želja ni mogoče uresničiti v zgolj eni uri. 

Ste glasbenik, tudi studijski, ki je ves čas zaseden. Zakaj ste po svojem mnenju tako iskani? 

Glasbeniki, ki so iskani, spadajo v dve kategoriji. V prvi so ti, ki so tako vsestranski, da se znajdejo v najrazličnejših žanrih, v drugi pa tisti, ki so tako zelo specializirani le za enega, da v njem prekašajo vsakogar. Jaz sem v tretji kategoriji. (Smeh.) Igram v skupini Siddharta, ki napolni Stožice, a me obenem vodi neka osebna želja, da bi se napajal iz nadvse različnih virov. Vedno puščam odprta vrata novim poznanstvom, energijam, najrazličnejšim ljudem. Imam srečo, da je Siddharta skupina, ki me nikoli ne omejuje. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi se pritožili nad mojo glasbeno razpršenostjo. 

Čeprav ste glasbeni samouk, ste se izobraževali tudi na celovškem konservatoriju. Kako se je vse skupaj začelo? Zakaj bas kitara? 

V osemdesetih letih so vsi hoteli biti kitaristi, mogoče bobnarji in na koncu pevci, če niso znali igrati nobenega instrumenta. Ker kitare takrat še nisem dobro igral, biti bobnar mi ni dišalo, pevska kariera pa še manj, sem se zagledal v bas kitaro. Seveda nisem imel pojma, kakšna je njega vloga. Niti takrat ne, ko sem si jo kupil. Šele potem sem dojel, kaj vse zares zmore. O, glej Paula McCartneyja in njegove vrhunske basovske linije! Pa reggae! V tem žanru je bas srce glasbe! Dojel sem, da instrument, ki sem si ga izbral, vendarle ni tako nesmiseln. Čeprav ima samo štiri strune. Ko pa potem začneš spoznavati mojstre, kot so na primer Jaco Pastorius in Marcus Miller, ugotoviš tudi, da je bas kitara vrhunski solistični instrument. Ja, zgodaj sem jo vzljubil. A če sem iskren, na začetku nisem dobro vedel, kaj sploh bi počel z njo. (Smeh.)  

Izmisliva si nemogoč scenarij. Jutri vam nekdo prepove, da bi bas kitaro še kdaj koli prijeli v roke. Bi samo skomignili z rameni in se lotili igranja akustične kitare, iz omare morda potegnili celo ukulele ali bi se vam milo storilo? 

Če bi odgovoril pragmatično, bi rekel, da mi pač ostane kitara. A bi me bolelo, priznam. Ne glede na to, ali sam ustvarjam glasbo, sodelujem kot producent, vedno se, ko v roke primem bas, počutim, kot da sem prišel domov. Kot da bi stopil v prav zame narejene čevlje, ki so mi kot uliti. Tudi če leto dni ne bi igral s Siddharto na primer, bi takoj, ko bi prijel v roke bas kitaro, nadaljeval tam, kjer sem končal. Prsti in mišice bi se vseh gibov spomnili povsem spontano. Telo ve. Dobro, rad bi znal bolje igrati klavir. Lahko bi izpilil tudi igranje na kitaro. A bas ostaja moja prva ljubezen. 

Kaj lahko pričakujemo od grajskega večera z Alenko Godec, Jadranko Juras, Laro Love in Izabelo Hace ob vaši spremljavi in spremljavi Blaža Celarca?

Slečen koncert! Nobene skupine, le dekleta in midva z Blažem. Tisto, kar na odru ne bo vidno, si bodo poslušalci morali predstavljati sami. Med vajami pa so se že začele oblikovati ideje, da bi v enaki zasedbi še nastopali. Slišali boste skladbe, ki so vam gotovo poznane že z radijskih sprejemnikov, albumov, nekaj priredb, uspešnic v novi preobleki. Zanimivo bo.  

V bistvu en tak girl power večer. 

Ja, girl power. Estrogenski bazen, v katerem mi bo Blaž pomagal plavati. (Smeh.)