logo

Ansambel Papir: Oživljanje duha zlatih let

Avtor: Nina Novak (foto: Damjan Švarc)

(portret je bil objavljen v reviji Glasna Glasbene mladine Slovenije; letnik 43, številka 1, februar-marec 2012)

»2 10 / vsi čakajo nek nov svet / ki ga ni / a upam na lepše dni / ker čas več ni na naši strani / toliko tega je vzel / morda nas le pred smislom brani / a vsak bi še rad živel / tisoč luči / a mesto v temi spi / brez besed / reklame prodajajo smeh / ker nihče ni na svoji strani / nihče se več ne pozna / le kdo nas s takim kičem hrani / v duše pa nič ne da / sonce žari …« Gre seveda za besedilo pesmi 2010, prve uspešnice Ansambla Papir, glavnega predstavnika Nove popevke, ki je opozoril nase ne le z glasbo, za katero smo mislili, da je ostala zakoreninjena v zlatih letih, temveč tudi z zelo aktualnim besedilom.

Papir1DamjanSvarc
Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe Papir prihaja iz Maribora, njegovo ožje sorodstvo pa so še nedavno sestavljali: vokalistki Ana Bezjak in Maja Keuc, bobnar Bruno Domiter, jazzovski pianist in aranžer Sebastijan Duh, basist Tadej Kampl in kitarist ter avtor Igor Bezget. Mednje sodijo še dramatik in pesnik Rok Vilčnik, ki skrbi za poezijo, besedila in melodije ansambla, ter skladatelj Gregor Stermecki, obstaja pa tudi širše sorodstvo. Med drugim ga sestavljajo Severa Gjurin, Mirna Bogdanović, Boštjan Gombač, Ditka Haberl, Vasko Atanasovski, Maja Pihler Bilbi in številni drugi. Vendar pa je Maja Keuc pred kratkim skupino zaradi preštevilnih obveznosti, ki jih ima s svojo samostojno glasbeno kariero, zapustila. Občinstvo jo je skupaj s Papirjem lahko še zadnjič poslušalo 21. oktobra na koncertu v klubu Sputnik v Ljubljani, od takrat naprej pa nastopajo le z Ano Bezjak, diplomantko celovškega konservatorija na oddelku za jazzovsko petje in uspešno glasbeno pedagoginjo.

Papir smo lahko prvič zasledili v Mariboru na Večeru nove popevke marca leta 2010. Prav tam se je tudi začelo gibanje, imenovano Nova popevka, ki si je za nalogo izbralo oživiti postulate stare popevke in s svežim ter modernim pristopom ustvariti nove zimzelene melodije, ne pa izumiti novega žanra. Kot je zapisano v manifestu gibanja, gre za »novi glasbeni val, ki se naslanja na svojo legendarno predhodnico le v smislu kakovosti avtorskih in izvedbenih zmogljivosti, sicer pa črpa iz modernejših zvrsti soula, jazza, bluesa in šansona.« Nova popevka tako ne predstavlja le mašila med reklamami, ampak skuša predati sporočilo o svetu in nas samih, obenem pa tudi pozvati glasbenike k izboljšanju glasbenih razmer pri nas.

Istega leta je izšel tudi prvenec Po viharju in doživel velik uspeh. Poleg pesmi 2010 so se na vrh glasbenih lestvic uvrstile še skladbe Objem, Nič mi ni, Slutnja in Srajca. Pesmi so bile sicer že dlje časa pripravljene, a so glasbeniki potrebovali malce več časa, da so jih posneli. Morda tudi zato, ker so vsi člani aktivni glasbeniki, ki sodelujejo pri najrazličnejših projektih. Rok Vilčnik, idejni vodja gibanja, je znan predvsem kot avtor Neishinih uspešnic ter tisti, ki je dal besedo skupini Patetico, Bruno Domiter je stalni član hrvaškega HGM Jazz Orkestra, Igor Bezget je zadnja leta eno vodilnejših imen improvizirane, jazzovske in etnoglasbe … Prav zato lahko v medijih ob njihovih imenih pogosto preberemo besedno zvezo »stranski projekt«, saj z njo označujejo delo v Papirju, šrevilni pa celo prerokujejo, da se zna zgoditi, da bo ansambel prav zato deloval le kratek čas in bo »stranski projekt« kmalu postal »pozabljeni projekt«.

Kakorkoli, čas bo pokazal svoje, a dejstvo je, da je glasbenikom že v teh dveh letih delovanja uspelo prebuditi zaspano prizorišče slovenske zabavne glasbe, saj je Papir nastal »kot mavrica, sestavljena iz ljudi, ki so se zbrali, da bi preprosto naredili lepe pesmi – pesmi, ki bodo temu svetu nekaj pomenile in mu bodo ostale ter ga še dolgo razveseljevale s svojimi melodijami in zgodbami,« saj je svet »ustvarjen iz tisočerih barv in med njegovimi najlepšimi sta zagotovo glasba in poezija. Pokrajine, ki jih ti dve zmoreta skupaj naslikati, so nekaj najlepšega, kar premoremo.« Zatorej lahko le upamo, da bodo te pokrajine v prihodnje še bolj slikovite.

Postanite naročnik revije Glasna.



Comments are closed.