logo

Preporod ali oživljanje ljudskega glasbenega izročila na Slovenskem (1. del)

Avtor: Marino Kranjac – poustvarjalec ljudske glasbe

Preporodu ali oživljanju ljudskega glasbenega izročila s tujko rečemo tudi folk-revival. Ta ima korenine v ZDA in sicer v 40-ih letih prejšnjega stoletja (Pete Seger in drugi), z vrhuncem v 60-ih letih, ko se je prenesel na tla Velike Britanije. Folk-revival je bil v tem obdobju tesno povezan s protestniškim in socialnim družbenim gibanjem. Ker so bili izvajalci družbeno-kritični, so bili zaradi tega potisnjeni na družbeni rob in so nastopali skoraj v ilegali pred manjšim občinstvom.

Mogoče ni odveč, če na tej točki skušam – po lastnem premisleku – pojasniti razliko med t.i. folk-singerji in poustvarjalci ljudske glasbe. Folk-singerji so na začetku prepevali, ob spremljavi kitare, pretežno ljudske pesmi, kasneje pa je njihov repertoar ob razširjeni spremljevalni rock zasedbi obsegal večinoma avtorsko in protestniško glasbo, le poredko kakšno ljudsko pesem. Poustvarjalci ljudske glasbe pa so se ukvarjali izključno z ljudsko glasbo ali jo ustvarjali na novo po njenih zakonitostih ter v svojih izvedbah uporabljali mnoga, nekatera že pozabljena, ljudska glasbila. Tukaj je, menim, ključna razlika med enimi in drugimi. A se oboje omenja kot folk-revival. Med prvimi so Joan Baez, Bob Dylan, Fairport Convention, Pentangle, Tomaž Pengov, Sedmina, Salamander idr., med drugimi pa Planxty, The Boty Band, Musicasz, Meta Group, Chiftains, La Bamboche, Istranova, Trinajsto Prase, Tolovaj Mataj.

Torej, naj preidem na naša tla, kjer se je preporod oživljanja ljudske glasbe začel z nastankom skupine Istranova leta 1980. Pred njenim pojavom je že leta 1978 začel delovati ansambel Mire in Matije Terlep, ki se je kasneje preimenoval v Trutamora Slovenica, vendar je bilo njihovo poustvarjanje usmerjeno na akademsko-tradicionalen način, brez pridiha modernejših prijemov. Njihovo veliko delo je bilo opravljeno s temeljito etnomuzikološko raziskavo na terenu, izdajanjem nosilcev zvoka, ustvarjanjem oddaj za RTV Slovenija in seveda tudi nastopi. Torej v Sloveniji se je t.i. folk-revival začel dokaj pozno, praktično z 20-letnim zamikom glede na dogajanje v zahodni Evropi in, recimo, pri naših sosedih Madžarih. Govorimo seveda o posameznikih in skupinah, ki so začeli poustvarjati in izvajati ljudsko glasbo na modernejši, netradicionalen ali folklorističen način.

Istranova

Jedro skupine Istranova so sestavljali Dario Marušić, Franko Juri, Luciano Kleva in Vanda Škrk. Skupina je delovala zdaj v večji, zdaj v manjši zasedbi. V njej so igrali še Vlado Batista, Aurelio Juri, Marino Kranjac, Srdjan Kumar, Nevio Miklavčič, Stevo Pahek in Aldo Vidmar. Zasedba je takoj vzbudila veliko zanimanje, ker je bila prva glasbena skupina v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, ki je ljudsko glasbo predstavljala v maniri folk-revivala, ter vpletala nove glasbene vzorce in glasbila v kombinaciji z ljudskimi. Njena gonilna sila in vodja, čeprav se kot tak nikoli ni izpostavljal, je bil Dario Marušić, ki je na podlagi svojih etnomuzikoloških raziskav pisal priredbe. Leta 1980 je izšla LP plošča “Istranova”, kasneje ponatisnjena na zgoščenki, leta 1986 pa še LP plošča “Ča to šuška, ča to gre”. Istranova je izpostavljala in izražala večkulturnost istrskega polotoka. Pomen njenega delovanja je še v tem, da je spodbudila in vplivala na domače pesnike, pisatelje, skladatelje in druge umetnike, da so v svoje ustvarjanje na veliko vpletali istrsko tematiko. Delovati je prenehala leta 1988.

Trinajsto prase

Skupina Trinajsto prase je nastala skoraj sočasno z razpadom Istranove, in sicer leta 1987. Ustanovni člani so bili Roman Ravnič, Tomaž Rauch in Karlo Ahačič. V skupini je krajši čas godel tudi Igor Cvetko. Lotili so se rekonstrukcije izvedb, predvsem, plesnih viž slovenskih pokrajin in zveneli na tradicionalen način. Izdali so dve glasbeni kaseti, in sicer leta 1990 “Live in Ljubljana” in leta 1991 “Trinajsto prase”. Delovati so prenehali leta 1993, v tem obdobju pa so bili v nekem smislu reprezentativna godčevska skupina pri nas.

Vabljeni tudi k branju naslednjih prispevkov Marina Kranjca:

Preporod ali oživljanje ljudskega glasbenega izročila na Slovenskem (2. del).

Preporod ali oživljanje ljudskega glasbenega izročila na Slovenskem (3. del).

Istranova Trinajsto prase



Comments are closed.