logo

Do več prihodkov zgolj z optimizacijo

12042735_478912478900487_359203532893125289_n

foto: Iz tišine se rodi glasba

KOLEKTIVNE ORGANIZACIJE:
– Optimizacija stroškov (ena služba, ena položnica, ena glasbena lista …) brez poslovnih skrivnosti – vsi podatki vsakemu članu, s čimer se prepreči diskriminacijo in korupcijo;
– javno reguliranje nadzora nad uporabniki (npr. aplikacija, sorodna Edo IPF-a, ki prikazuje geolokacije registriranih uporabnikov, vendar v nadgrajeni obliki: kdaj je poravnal svoje obveznosti in kakšni so zneski, ki jih je ali ni poravnal za najmanj leto nazaj);
– ukinitev Sveta za avtorsko pravo.
Ocenjujemo, da bi bil ob zgoraj navedenih ukrepih izkupiček avtorjev za 100 % višji kot doslej.

MINISTRSTVO ZA KULTURO:
– Izogniti se pojmu vrhunskost, saj ta posega v umetniško svobodo in je srž žanrske diskriminacije (birokratske ustanove lahko gojijo kvantiteto, medtem ko bi se presojanju o kakovosti morale izogniti, saj slednje vodi v omejevanje, korupcijo in nepotizem, ne pa k spodbujanju);
– poskrbeti za “socialno dno” (ulične glasbenike, zabaviščne glasbenike, “komercialne” glasbenike, kjer je “komercialnost” le disklifikatorna pavšalna oznaka in ne na podlagi dohodninske odločbe ugotovljeno dejstvo);
– sprememba finančne razdelitve in namembnosti (90 % denarja s strani Ministrstva za kulturo je namenjenega tuji glasbi oz. 99 % denarja gre za žanre, ki jih posluša 1 % ljudi).
Ocenjujemo, da bi bila ob zgoraj navedenih ukrepih socialna varnost slovenskih glasbenikov zagotovljena v okvirih minimuma.

JAVNI MEDIJI:
– Ukinitev vseh komercialnih dejavnosti RTV Slovenija (ukinitev založniške dejavnosti in reklamnih storitev, saj te niso del javnega interesa);
– zagotoviti normalne delovne pogoje sodelujočim glasbenikom s strani RTV Slovenija in drugih javnih medijev;
– spodbuda za podporo slovenski glasbi: več slovenske glasbe – več javnega denarja (sklad za medije naj podeljuje denar na podlagi tega, koliko slovenske glasbe vrti posamezni medij);
– ni relevantno razpravljati o tem, koliko slovenske glasbe naj se vrti, temveč koliko tuje glasbe se sme predvajat v programih posebnega, nacionalnega in regionalnega pomena;
– oblastno poseganje v uredniško politiko zasebnih medijev je cenzura.
Ocenjujemo, da bi bila zastopanost slovenske glasbe ob zgoraj navedenih ukrepih za slovenske glasbenike 100 % ugodnejša.

Poleg zgornjih ukrepov je potrebno tradicijo kulture in glasbe ohranjati živo z več izvajane in manj predvajane glasbe.



Comments are closed.