logo

Kvartet 7 Plus: Kantajmo

Avtorica: Nina Novak

kvartet_7_plus_kantajmo

Celinka, 2014

Izolski Kvartet 7 Plus je v lanskem letu po treh nosilcih zvoka in številnih sodelovanjih z drugimi slovenskimi zasedbami ter gostovanji po festivalih tako doma kot v tujini praznoval dvajsetletnico obstoja. Ob tej priložnosti je zasedba izdala album Kantajmo, ki prinaša deset skladb in te, vsaj za naš prostor, odlikuje prav posebno vzdušje. Rudi Bučar, širšemu občinstvu verjetno najbolj znan po folk priredbah skladb iz istrske ljudske zapuščine in avtorskih skladbah v maniri pop-rocka, je izbrane ljudske in avtorske skladbe v ta namen prearanžiral za manjši moški komorni sestav, kakršen je Kvartet 7 Plus. Dejstvo, ki ne preseneča, saj si že leta prizadeva za ohranjanje istrske glasbene dediščine, a tudi za njeno popularizacijo med nekoliko mlajšim poslušalstvom. Kvartet v sestavi Maria Petvara (prvi tenor), Edvina Pangera (drugi tenor), Leona Bučarja (bariton) in Mateja Lazarja (bas) se zdi za ta projekt več kot prava izbira.

Album prinaša tri avtorske skladbe: dokaj “klasično zborovsko” obarvano Oljki, ki glasbeno zgodbo, o kateri teče beseda otvori, Medežija in Zmeron moja. Ostale pripadajo ljudski zapuščini. Med njimi je nadvse razigrana in hudomušna različica skladbe 3 X 7, nekoliko bolj tradicionalno obarvani sta In Mezzo Al Mare, Sulla Del Mare, medtem ko je v središču Kemu si dala rožice razgibanost. Noi Voleno navkljub kontrastom zveni odločno in čeprav izbrane skladbe zaradi svoje kratkosti (vse pre)hitro izzvenijo, jih morda prav zato želimo slišati znova in ob vsakem poslušanju razkrijemo še eno plast tega bogatega prostora, za katerega sta značilni večkulturnost in večjezičnost. Obe se odražata na albumu Kantajmo, ki ohranja ne le kulturno zapuščino Istre, temveč tudi jezikovno in predvsem glasbeno bogatost. Skladba Trajnaninanena zajema istrsko ljudsko lestvico, katere tonski niz se vse bolj pozablja in s tega stališča ima album tudi dokumentarno vrednost.

Slovensko okolje je znano po zborovskem petju, vendar v zadnjem času vse bolj tone v pozabo. Poleg tega se na repertoarju tovrstnih zasedb istrske ljudske skladbe znajdejo izjemno redko, če sploh kdaj. Zato album Kantajmo odpira nove (z)možnosti in predstavlja nekakšen mejnik ne le na območju Istre, marveč tudi širše. Na področju celotne Slovenije. A je res, da je zasedba Kvartet 7 Plus posebna. Če ne drugače po načinu izvajanja skladb, ki je veliko sorodnejši dalmatinskemu melosu, značilnemu za t.i. klape, kakor za zbore, ki smo jih navajeni poslušati pri nas. Ne bi bilo narobe, če v Kvartetu 7 Plus ugledamo svoje, slovenske, predstavnike tega podžanra in z njimi, kot je zapisal Rudi Bučar, poiščemo »način, kako bi vrlino, ki je zapisana v genski zasnovi istrskega človeka, ponovno oživeli in nenazadnje preprečili, da gre v pozabo.«



Comments are closed.