Poslovno mreženje je leposlovje zmagovalcev

Avtor: Dano Ličen – ustvarjalec

»Zgrešiti noto je sprejemljivo. Igrati brez občutka je nedopustno.«
(Ludwig van Beethoven)

Nekje tam zunaj – kjer ni prostora in časa, in kjer strižejo peruti – se nahaja beseda: trg. Bolj kot kdaj koli prej prepletena z umetnostjo. Morda bi si upal celo trditi, da predstavlja vsaj polovico sodobnega umetnika. To pomeni, predvsem tista druga beseda, ki jo trg rodi. Ki se morda začne z besedo poslovna, nadaljuje pa precej nedolžno: promocija ali – če mi dovolite dopolnilo – akcija.

Je mašilo, ki filtrira med ustvarjalci, vzgojenimi pod kodeksom uspeha genialnosti, ki ne dovoli: (1) potrpljenja in (2) misli, da ti slučajno ne uspe.

Da ne uspeš zaslužiti toliko, da si lahko rečeš umetnik. Če si to želiš, seveda. Zahteva svojo žrtev. Napeljuje na študij ekonomskih ved, da boš pripravljen prebrati psihološki profil osebe na drugi strani telefona, da slučajno ne trzneš napačne strune, kajti ljudje so občutljivi na te stvari, in ti si umetnik, in kaj ne veš, kako lepo oblikovati besede, da sploh prideš do opisa lepote, ki jo prodajaš?

Enak si vsem ostalim. Normalnejši od normalnih z učinkovito izkoriščeno sapo. Z dokončanim šolanjem. Del procesa. Nič več. In pri mnogih še vedno vztraja prepričanje o posebnosti, ločenosti, naboru lastnosti poguma in samozavesti, obeh potrebnih za izbiro tiste ene umetnosti, prave kombinacije volje in moči, ki svoje življenje živi z izkoristkom vsega prostega časa, ki ga učeči se premore.

Edini še držeči jokerji za zgrešeno noto, so v konsenzu, da danes ni več pravega občutka. Da moraš biti preprosto predober za svoje dobro, in da je umetnost izgubila piedestal, zato pravijo – jim – nam – delavcem, pripada vsaj institut minimalne plače. Ker če nimaš več kot čistilka, je težko biti poseben. Ni lepo pričakovati, da bodo ljudje razumeli romantiko … ah, umetnik! Dopuščeni posebnež! Razumem bolečino tvojega duha … ki pripelje do pogovorov ob svečah: s šepetanjem, ki ima vojni pridih in rokami, ki vijejo argumente zavodov in drugih ustanov enakopravnega trga. Konca časa umetnikov.

Novorojena doba ponuja svoj oglas:

(1) Išče se strateški genij s talentom za lepoto.

(2) Dolgoročno misleči bibliofil, pripravljen v umetnost vložiti svoje bistvo, z občutkom za gojenje vizitk, ki si umazanost lahko privošči le pred ogledalom, ko vadi skladbo, ki jo bo na odru prikazal oblečen v smoking, ker to zahteva poslušalec.

(3) Pripravljen sprejeti, da ni on tisti, ki odloča, ker se je izbira zaključila, ko se je odločil, kako bo v življenju pomagal družbi.

(4) Trma, ki jo snuje v upor, je le igrača, namenjena hranjenju zijal.

(5) Občutek, da je s tekstom, ki zveni tako naravno, vse preveč stvari narobe, je najverjetneje zgrešen.

foto: Tjaša Janovljak