Najboljše stvari se dogodijo, ko smo skupaj. To je lepota tega koncerta.

Letošnjih Izštekanih 10 nastaja v sodelovanju med Valom 202 in Celinko. Osnovna ideja te manifestacije je, da glasbeni material, ki ga že poznamo, slišimo v razkošnejših, predvsem pa drugačnih odrskih izvedbah. Za Juretom Longyko, ki bdi nad projektom, so že tri izvedbe te ideje. Že čez dva tedna bo vknjižena tudi četrta.

»Ko je spomladi izšel zbir vseh 100 Celinkinih albumov, smo se na Valu ravno odločali o tem, v katero smer nadgraditi koncept letošnjih Izštekanih 10,« pojasni Jure Longyka. »Videli smo vzporednice med tem, kar si želimo mi in kar ustvarjajo oni. Osnovna ideja je bila, da obeležimo desetletje čudovite muzike in da to storimo z novimi priredbami znanih hitov. In tu smo se z Janezom Dovčem hitro našli.«

Izštekanih 10 bodo ponudili dobrih dvajset skladb iz repertoarja Celinkinih izdaj. Z izjemo ene, so vse nastale v zadnjih sedmih letih in razen dveh, so vse ostale avtorske. »Želel sem si, da bi bil izbor skladb v Juretovi domeni,« se načina izbiranja med več kot 1000 komadi, ki so izšli doslej pri založbi Celinka, spominja Janez Dovč. »Šla sva se ping pong,« dodaja Jure, »pri čemer je serviral Janez«. »V resnici sva imela ves čas v mislih iste komade, nekaj več debate je bilo morda pri petih pesmih. Nekaj skladb smo morali umakniti zaradi preprostega razloga, ker glasbeniki, ki bi jih izvedli, niso mogli uskladiti svojih obveznosti s pripravami na ta nastop,« dodaja Janez, ki, in tega smo pri njem vajeni, vseh kart pred koncertom ne razkriva. »Še vedno se poigravam z mislijo na to, da bi enega od izvajalcev še dodal na seznam.«

Vadbeni prostor, kjer te dni nastajajo instrumentalna in idejna podstat letošnjih Izštekanih 10, poka od navdiha. »Že na prvi vaji je bilo očitno, kako zelo vsi pogrešamo taka sodelovanja. Pet minut po tem, ko smo se dobili, smo že igrali in že v prvo je komad, ki smo se ga lotili, zvenel, kot mora,« pove Janez in doda, da se v praksi vedno znova potrdi, da se najboljše stvari dogodijo, ko si glasbeniki, ki se dobro poznajo, pustijo odprta vrata do novega. Prva vaja se je že končala, pove Jure, ko je Janez glasbenikom nakazal smer in komade, ki so bili na seznamu za naslednjo vajo. »Pol minute zatem se je vaja nadaljevala, z istim žarom, nihče ni pomislil na to, da je je bilo pred nekaj minutami že konec. Čutiti je, da so na delu glasbeniki, ki se poznajo, ki vedo, kaj lahko pričakujejo drug od drugega.«

Koncert v Kinu Šiška bo nadgradnja dosedanje produkcije projekta Sounds of Slovena, le, da bodo tokrat v ospredju avtorske pesmi. Za razliko od prejšnjih, bo tokratni koncert Janeza Dovča pomaknil nekolikanj v ozadje stvarjenja idejnega okvira novih aranžmajev. »Zelo sem ponosen na to svojo odločitev. Malo je posledica dejstva, da sem od pomladi dalje nenehno nekje na poti, vpet v res številne glasbene projekte, malo pa izhaja iz želje po tem, da skladbe, ki jih želimo izvesti na nov način, dobijo res raznolike nove značaje. To je mogoče le, če se jih loti več aranžerjev.«

V ekipi, ki je posegla po pretežno hitovskem repertoarju, so, poleg Janeza, še Jani Hace, Goran Krmac, Robi Pikl, Klemen Kotar, Davor Klarič in Sergej Randjelović. »Komade smo si razdelili tudi po tem, kako prav se zlivajo z glasbeno pokrajino posameznega aranžerja. Želim si, da bi se v teh spojih izrazila ne le nova svežina že poznanega komada, ampak tudi ustvarjalna moč aranžerja,« se Janez naveže na osnovno premiso Celinkinega obstoja. »In Sounds of Slovenia in Celinka sta osnovana na bogastvu, ki jo prinaša raznolikost. Najprej zvena ljudskega v nas, nato še zvena trenutka, ki ga živimo.«

Janez Dovč ne dvomi v smisel takih glasbenih sodelovanj. Če odštejemo dejstvo, da so koncerti, ki na isto raven uglasijo toliko izjemnih glasbenikov naenkrat, pri nas redki, vidi Janez v njih tudi »najboljši odgovor na tako priljubljen očitek, da nimamo dovolj dobre slovenske glasbe.« Kot pravi, bi se »lahko šel fejsbuk aktivista, lahko publicista, a vse to ne bi zaleglo nič v primerjavi s tem, kar zmore tak ustvarjalni zamah.« Zato so povabila, kakršnega je spomladi letos Jure Longyka namenil prav njemu, priložnost in odgovornost. »Največ, kar lahko glasbeniki damo družbi, je dobra glasba.«

»Celinka je v slabem desetletju zrasla iz nič v eno največjih popularnoglasbenih založb v državi. Super je, da se je vzniknila od spodaj navzgor, da sta za njeno rast zaslužni samo resnična potreba in želja njenih glasbenih sodelavcev. Če je ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti,« se na to naveže Jure, ki slovensko glasbeno sceno sooblikuje že dobri dve desetletji in mu zato ne gre očitati pristranskosti, ko prizna, da zre na Celinko »tudi malo sebično, ker jo vidi kot prinašalko čudovitega gradiva, iz katerega mi delamo naše medije. Za to sem ji hvaležen.«

»Ko delam s tako ekipo, vem, da bo vse na svojem mestu. Vsak ton. Vsak zvok. Ko se uglasijo razlike in se ujamejo različni pogledi na isto snov, pride do neke vibracije, do tega, čemur lahko rečemo tudi čarovnija. Ko je vanjo vpetih še nekaj sto ljudi pod odrom, je ta občutek toliko globlji. Tudi zato vsi nestrpno pričakujemo, kaj se bo zgodilo 6. decembra v šišenski Katedrali,« se proti temu koncertu leta ozira Janez, medtem, ko skoraj dobesedno že pakira kovčke.

Čakajo ga koncerti v Angliji in na Švedskem. Vmes bo v Celinkini bazi na obrobju Ljubljane nastajala nova glasba. Rojevala se bodo sodelovanja, kakršnih še nismo bili deležni.

Nihče zares ne ve, kako bo zvenel svojevrsten prerez glasbenega dogajanja na naši glasbeni sceni v zadnjem desetletju. A vznemirjenje, ki ga kažeta osrednja protagonista te zgodbe, daje slutiti, da je na vidiku še ena nepozabna noč. »Vsako leto znova si rečem, pa Jure, kaj je tebi tega treba bilo. Ta stres, ta napetost. In vsakič znova je potem, ko so Izštekani v Šiški mimo, tako lepo, da niti za hip ne pomislim, da bi s tem prenehal,« prizna Jure, ko v mislih prehaja od ene k drugi organizacijski zagati, ki jih je pred tem pogovorom nakazal produkcijski sestanek vseh ključnih članov ekipe, ki skrbi za izvedbo tega koncerta.

Janez pa, ko naštevamo sodelujoče glasbenike, pomisli na manko, ki bo 6. decembra zazeval na koncertnih odrih drugod po Sloveniji. »En tak sindikalni moment bo na Izštekanih. Mnogo bendov bo na ta račun počivalo in mnogo glasbenikov bo na ta račun izživelo drugo in še kako plat svojega glasbenega bit(j)a.”

Kaj: Izštekanih 10: Sounds of Slovenia

Kdo: Sounds Of Slovenia (Janez Dovč, Jani Hace, Goran Krmac, Klemen Kotar, Rudi Bučar, Robi Pikl, Boštjan Gombač, Elevators, Katice, Vesna Zornik, Bilbi, Hamo, Eva Hren, Brina Vogelnik, Nino Mureškić, Jararaja, Ana Bezjak, Nika Perunovič, Aleš Hadalin, Samo Budna, Bort Ross, Uršula Ramoveš, Jan Tomšič idr.)

Kje: Kino Šiška / Katedrala

Kdaj: petek, 6. decembra 2016, ob 20. uri

Zakaj: ker ni mnogo priložnosti, da na istem odru in v istem večeru slišite toliko izjemnih glasbenikov in toliko nepozabnih hitov

Vstopnice: 15 € predprodaja, 16 € na dan dogodka

Anuša Gaši

Fotografije: osebni arhiv, arhiv Celinke