logo

Grega Korošec: Deklica iz stekla

Avtorica: Nina Novak

(recenzija je bila objavljena v reviji Glasna Glasbene mladine Slovenije; letnik 45, številka 6, december 2014-januar 2015)

CD 2xSlit.indd

Celinka, 2014

Grego Korošca smo imeli priložnost spoznati že v letu 2011 na kompilaciji Melodije čiste energije, kamor se je uvrstil s pesmijo Bazar, in leto zatem na kompilaciji Imamo dobro glasbo Val 202 – Val 012, kjer se je predstavil s skladbo Tisoč žerjavov. Tokrat se predstavlja z avtorskim prvencem, za katerega je prispeval tako besedila kot glasbo pa tudi večinski del instrumentalnih ter vokalnih linij. Svoj vložek so dodali le še Andrej Križanič na bobnih, Blaž Švagan na saksofonu in Leon Lukman na baskitari, medtem ko je bila produkcija zaupana Janezu Križaju. A če se je pri glasbenem delu zanašal skoraj izključno nase, je Deklico iz stekla, kakor se plošča imenuje, dal vizualno upodobiti akademskima slikarjema Mitu Gegiču in Tini Dobrajc. Gre za izjemno pretanjeno upodobitev zgodbe o krhkosti, tudi nedolžnosti posameznikove duše, ki je pogosto v nasprotju z navadno krutim svetom, v katerem preži nešteto nevarnosti. Ali se bomo prebili skozi vse ovire ali ne, je odvisno predvsem od nas samih.

Prav takšna se zdi tudi glasba – vokalno malo pridušena, mehka, glasbeno spevna, še posebno pesem M Latin, in polna medsebojnih kontrastov, razpotij, vzpenjanj in padanj. Ter predvsem raznolikosti. Za temelj svojega glasbenega ustvarjanja si je Grega izbral alternativno glasbo, ki jo je združil z indiem in jo še dodatno obogatil z elementi pop- in rockglasbe. Tudi besedilno, sporočilno se ni omejeval. Tako se nenehoma gibljemo med imaginarno-intimističnimi občutji in kritičnim sarkazmom, kdaj celo teatraličnostjo. Naslovna pesem zveni lahkotno, zabavno, enako pa lahko trdimo tudi za pesem Cirkus. Lahko jo poslušamo tako, lahko pa v njej najdemo več – sporočilo, tudi zgodbo nekoga, zaradi katerega bomo v prihodnje na svet, ki nas obkroža, gledali drugače. Podobno je z nežno pesmijo Stolp (Kako velik naj postanem?), ki v ospredje postavlja posameznika, željnega preobraziti se v boljšo osebo, a brez prepričanja, da je na pravi poti. V delu Motolov začenja težko pot do uresničevanja sanj, vendar zaključi, da bo »morda izgubil se, a vredno je, vredno je«.

Deklica iz stekla se s svojimi nekoliko nenavadno naslovljenimi pesmimi (Bazar, Monet, M Latin, Molotov in druge) zdi kot kronika časa, v katerem živimo. Tega ne bi mogel povzeti bolje kakor z besedami iz pesmi Bazar: »prodam ledvico za pšenico, prodam srce za dobro ime«. Kaj dobim? Zagotovo nekakšen preizkus lastnih zmogljovosti, marsikdaj tudi potrpežljivosti. Grega si upa izpostaviti lomljivost človeške duše. Vendar se največja vrlina Deklice iz stekla skriva drugje. Gre za neposredno opozorilo na družbene pomanjkljivosti, eksistencialne krize in njihovo združevanje z napetostjo, jezo, izzivanjem, razočaranjem. Vendar na drugi strani glasbenik ponuja tudi upanje, dvome in notranje boje posameznika z zmagovalnimi izidi. Brezperspektivnost, v katero se dandanes vse prevečkrat obračamo, prežema z vedrino. A vsega tega, čeprav je njegovo stališče jasno, nikomur ne vsiljuje. Prav zato plošča in njegov avtor delujeta zrelo.



Comments are closed.