logo

Vrednost ideje

Avtor: Nejc Sajovic – član zasedbe Bas in glas

(kolumna je bila objavljena 9. septembra 2014 na Spletnem časopisu za glasbofile Rockonnet v rubriki Glasbopisi)

Prepričan sem, da je vsak, ki ustvarja, vesel dobre ideje. Dobra ideja namreč vedno znova postavlja temelje odprtemu kreativnemu prostoru in vsakič znova zagotavlja zadovoljujoč ustvarjalni proces. Razlogov za ustvarjanje je sicer res lahko več, vendar je pozitiven doprinos k dobremu počutju in duševnemu ravnovesju zagotovo eden med njimi. Z dobro idejo je ustvarjanje še bolj osrečujoče.

Prav res, dobra ideja je dragocena, njena realizacija neprecenljiva. Prispevek, ki ga damo družbi in, ne nazadnje, človeštvu – s tem, ko realiziramo svoje drobne zamisli in ideje -, čeprav neznaten, namreč prinese občutek, da smo uresničeni in izpolnjeni. Motivira nas, da se vnovič lotimo ustvarjalnega procesa. Torej, če je dobra ideja tako dragocena, katera ideja je torej dobra?

Ideje je mogoče na dobre in slabe razdeliti na več načinov. Nanje lahko na primer gledamo zelo obrtniško in jih delimo po izvedljivosti in uporabnosti. Lahko smo pri njihovem presojanju bolj altruistični in jih na dobre in slabe delimo glede na to ali so v službi dobrega ali zla. Ali pa rečemo, da so ideje nevtralne, medtem ko se dobro in zlo določata sama zase. Lahko jih delimo na konstruktivne in destruktivne, na take, katerih namen je koristiti, in take, katerih osnovni namen je škodovati. V umetnosti jih lahko delimo po estetiki, v glasbi po muzikalnosti. Lahko jih sodimo po originalnosti in edinstvenosti, izumitelji jih vrednotijo po inovativnosti, nekaterim se zdi dobra ideja kompleksna, drugi prisegajo na enostavnost … pač, vsak po svoje.

Dobre ideje pravzaprav sploh ni mogoče opredeliti, še toliko težje je to pri umetniškem ustvarjanju, kjer je dovoljeno skoraj vse in je ista ideja lahko danes slaba, jutri pa postane dobra. Pač, glede na trend in trenutni okus za umetelno. Poleg tega lahko, če se ozremo naokrog, vidimo, da je njena izvedba veliko pomembnejša od same ideje, ki je marsikdaj univerzalna. Na videz je lahko ideja še tako slaba, a jo je z le nekaj spretnosti mogoče spremeniti v dobro. In tudi najboljšo idejo je mogoče do konca zavoziti, če ne premoremo preostalih veščin, ki jih zahteva ustvarjalni proces. Ideja torej postane dobra ali slaba šele v rokah ustvarjalca.

Izkušnje so me naučile, da je od presojanja idej marsikdaj mnogo bolj pomembno rokovanje z njimi. Prvi vtis o ideji je lahko varljiv. Prava vrednost ideje se pogosto ne pokaže takoj, poleg tega se lahko tudi naše sodbe o njej čez čas izkažejo za zmotne ali utemeljene na napačnih predpostavkah. In tako lahko navidez slaba ideja nenadoma postane dobra in obratno. Navidez nerodno zložen stavek se lahko izkaže kot odlična izbira, ko izbiramo besede, ki prihajajo iz ust nekoga, ki ga želimo v besedilu prikazati kot nerodnega. Prav tako je lahko melodija, ki je slišati izrazito pompozna in klišejska, naravnost idealna, ko želimo ustvariti zvočno karikaturo pompa. Ali obratno: tudi navidez dobra in iskrena ljubezenska pripoved lahko ob nespretni uporabi jezika postane patetična in osladna.

Zato bi se skoraj lahko strinjali, da slabe ideje same po sebi sploh ne obstajajo ali pa so vsaj bolj redke, kot si morda mislimo. A obstaja slaba ali vsaj bolj ali manj nespretna uporaba idej. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da se z idejami naučimo rokovati. Dobra ideja v neveščih rokah se namreč lahko hitro pokvari.

Ko omenjam rokovanje z idejami imam v mislih v prvi vrsti predvsem to, da si je ideje, pa naj bodo na prvi pogled še tako slabe, skoraj vedno vredno zapisati. Vseh idej, ki si jih zapišemo, sicer res ne bomo mogli uporabiti preden umremo, vendar lahko z zapisovanjem vsaj preprečimo, da nanje pozabimo še preden jih uporabimo. Redki so namreč srečneži s fotografskim spominom.

Vsaka ideja je namreč lahko dobra, ko je enkrat zapisana. Vendar je pomembno, da jo zapišemo. Slaba ideja je namreč samo tista, ki smo jo pozabili, ker si je nismo zapisali. Morda nam bo ideja, ki smo jo zapisali danes, prišla prav šele čez deset let, vendar bomo na devet od desetih idej v roku desetih let tudi pozabili, če si jih ne bomo zapisali. Tiste pa, ki jih deset let nosimo v glavi … no, sami presodite.

Prav tako je pomembno, da ideje cenimo in do njih tudi gojimo tak odnos. Če si ideje zapisujemo na za nas nepomemben kos papirja, se nam bodo tudi odlične ideje kmalu zdele enako nepomembne kot omenjeni kos papirja. Najverjetneje jih bomo čez čas zavrgli skupaj z reklamami, ki se nabirajo med starim časopisnim papirjem. Stvari, ki se nam zdijo dragocene, običajno hranimo na prav posebnih mestih in enako mora biti z idejami, če naj se nam zdijo dragocene.

Zelo pomembna pri rokovanju z idejami je seveda tudi previdnost pri hrambi, še posebej v času digitalnih medijev. Zapisovanje idej je danes, ko nas obkroža tehnologija še mnogo lažje, vendar je po drugi strani tudi bolj tvegano. Digitalna tehnologija nam omogoča, da ideje hranimo v najrazličnejših oblikah. Besedila lahko zapišemo ali jih posnamemo s snemalnikom zvokov, prav tako si lahko melodije zapojemo in jih posnamemo brez mučenja z notnim zapisom. A vsaka prednost seveda prinese tudi svoje slabosti.
Če si za hrambo idej torej izberemo digitalni medij, je zelo pomembno, da redno izdelujemo varnostne kopije podatkov, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo spet ponesreči oprali mobilni telefon ali pa bo kak nesramen virus zajedljivo napadel trdi disk našega prenosnika, na katerem hranimo delo preteklih petih let. Če si nismo redno izdelovali varnostnih kopij podatkov, je lahko taka izguba zrela za predčasno upokojitev.

Pri rokovanju z idejami je gotovo pomembno še kaj, kar bi bilo vredno omeniti, vendar verjamem, da bo bralec razumel namen besedila in bo znal sam presojati, kakšno ravnanje z idejami bo zanj obrodilo sadove, ki si jih želi. Verjamem tudi, da ni potrebno posebej naštevati vseh primerov, ko bi lahko bila uporaba spornih idej neprimerna. V celoti sem namreč izpustil odgovornost, ki je pri ravnanju z idejami odločilnega pomena, saj bi to že zahtevalo novo kolumno. Prav tako sem pri pisanju predpostavljal, da gre za ideje, ki so ustvarjalnega značaja in so etično neoporečne. Upam, da bo razmišljujoč bralec to razumel. Kadar govorimo o nečem tako abstraktnem kot je ideja, zamisel, je namreč nemogoče, da bi posameznik v enem besedilu to lahko osvetlil z vseh zornih kotov.

Naj se vrnem na začetek. Prepričan sem, da je vsak, ki ustvarja, vesel dobre ideje. Dobra ideja namreč vedno znova postavlja temelje odprtemu kreativnemu prostoru in vsakič znova zagotavlja zadovoljujoč ustvarjalni proces. Razlogov za ustvarjanje je sicer res lahko več, vendar je pozitiven doprinos k dobremu počutju in duševnemu ravnovesju zagotovo eden med njimi in z dobro idejo je ustvarjanje še bolj osrečujoče …

Boter Nejc, klub Zakon, Vrhnika

foto: Domen Repnik



Comments are closed.