Čemu smo postali glasbeniki
Avtor: Aleš Pogačnik
Pravkar ste stopili na oder pred polno dvorano. Pogovori med publiko ponehujejo, nastaja tišina, v kateri bi slišali zacviliti miško, vse oči se obrnejo v vas. Zaigrate uvodno frazo in glasba napolni prostor. Ne čutite nervoze, ki bi vas potisnila na tanko linijo prepada, temveč vas je koncertni duh osredotočil na glasbo in odprl duri njene kreativnosti. Igrate brezhibno, z zvokom pa v prostor med publiko vnašate občutke, čustva, ki jih doživljate ob izvajanju. Vas in publiko z vami je odneslo v drug svet…
Morda zgornji scenarij opisuje vaš tipičen odrski nastop? Povsem mogoče, zelo verjetno pa opisuje nastop vašega mladostnega vzornika, idola, zaradi katerega ste se navdušili nad glasbeno kariero in začeli igrati instrument ali peti. In navsezadnje ste postali glasbenik. Za mojo odločitev stopiti v glasbene vode igranja harmonike sta kriva ansambla Avsenik in Alpski kvintet, ki jima je to odlično uspevalo. Ure in ure sem presedel na robu odra in občudujoč z odprtimi usti bolščal pod prste harmonikarja ansambla.
A vendar ni bilo tako z vsakim ansamblom. Pri nekaterih ni bilo čutiti prave energije, ponosa, da so na odru. In tako nisem prejel ničesar od njih. Mogoče niti ni bil njihov namen, da bi publiki kaj dali. Prišli so, odigrali, vzeli plačilo in odšli. Gola služba. Dolgčas. Ali pa prav nasprotno, čutila se je živčna, neprijetna energija in razglašenost v ansamblu. Ne le v instrumentih, temveč v njihovi povezanosti, oziroma pomanjkanju le-te. Ukvarjali in borili so se sami s seboj, s publiko pa niso uspeli vzpostavili stika.
So vam omenjene situacije poznane? V svoj dosedanji karieri sem doživel in občutil vse od naštetih. A glasbo sem vzljubil in postal glasbenik le zaradi nekoga, ki je bil zmožen izvajati glasbo z ljubeznijo do glasbe same in do publike, kateri je želel in uspel predati svoja občutja ob ustvarjanju glasbe.
Skladatelj Michael Tippett je lepo izjavil: “Glasba je umetnost nastopanja. To ni zapisano v notah.” Smo postali glasbeniki, da odigramo gole note, pospravimo instrumente in gremo? Srčno upam, da ne. S tem bi prikrajšali sebe za lepoto izražanja glasbe, edinstvenost nastopa in morda tudi koga izmed mladih v publiki, da postane glasbenik. Verjamem, da je bistvo glasbe je v deljenju. Čutenju. Deljenju čutenja med nastopajočim in poslušalci skozi ustvarjanje glasbe.
Stanja, da bi bili tega sposobni vedno in povsod, pa ni enostavno doseči. Najbližje nam je, kadar smo v “flowu“, kjer je izziv nastopanja enakovreden našim sposobnostim:
Glasbeniki, ki imajo pogoste nastope z železnim repertoarjem, hitro lahko začnejo doživljati občutja spodnjega dela grafa, kjer izziv situacije ni dorasel njihovemu znanju in izkušnjam. Takšna zgodba se pogosto zgodi poklicnim glasbenikom v narodno-zabavnih vodah, v katerih nenehno ponavljanje istih skladb postane nezanimivo, vendar se je nekako treba preživeti, jutri dati kaj v lonec in nahraniti družino. Svojo rutinirano situacijo lahko oplemenitijo z veščinami zabavnjaštva in tako pričarajo prijeten večer za vse vpletene.
Mi pa se posvečamo poslanstvu glasbenika, nastopanju s strastjo in namenom predajati naše doživetje publiki. Publika je namreč prišla na naš nastop zaradi želje po takšnem doživetju. Vsi glasbeniki pa tega publiki niso zmožni podariti, kljub iskreni želji po tem. Nase naložijo prehudo breme – breme potencialnega neuspeha, zaradi česar čutijo, da je nastop zanje zelo hud izziv, morda prehud za njihove trenutne sposobnosti. Začnejo doživljati prekomeren stres in nervozo. In delež takšnih glasbenikov, ki doživljajo previsoko stopnjo stresa pred nastopanjem, je po dosedanjih raziskavah vsaj četrtinski.
Vzroke za takšno tremo pred nastopanjem Gerald Klickstein (2009) vidi na treh področjih:
- Vzroki, povezani z osebnostjo:
– splošna anksioznost
– strah pred neugodnim ocenjevanjem s strani publike
– zgodovina preteklih s tremo prežetih nastopov
– plašnost osebe
- Vzroki, povezani z nalogo:
– prezahteven repertoar
– nedovoljšnja količina vaje
– slabe vadbene navade
– pomanjkanje veščin nastopanja
- Vzroki, povezani s situacijo:
– težavne okoliščine: zamujanje na nastop, neugodne razmere na odru itd.
– zelo zahtevna publika
– visoko tveganje, če nastop ne uspe: pomembna avdicija, drago snemanje itd.
– slaba skrb zase pred nastopom: počitek, prehrana, raven energije itd.
Ste se na katerem od področij prepoznali tudi sami? V naslednjem članku se bomo posvetili ukrepom na področju, kjer menimo, da imamo najmanj vpliva: presegali bomo omejitve na osebnostnem področju in spoznali katero od učinkovitih tehnik, kako obvladati prekomerno zaskrbljenost.
Zelo dobrodošla pa bo tudi vaša povratna informacija, dragi bralci, kaj prepoznavate kot pomemben dejavnik, ki vam največkrat preprečuje, da bi izvedli tako kvaliteten nastop, kot si sami želite, in kako se s tem spoprijemate. Z veseljem se odzovem na vaše odgovore in se v nadaljnjih člankih osredotočim na tiste dejavnike, ki so vam najbolj pomembni.
Vir:
Klickstein, G. (2009). The Musician’s Way: A guide to Practice, Performance, and Wellness. Oxford University Press.
Vir fotografije: https://pixabay.com