NOVI ALBUM: Janez Dovč & Sounds of Slovenia - Sozvočja

V času, ko z informacijsko avtomatizacijo in samoučečimi algoritmi t.i. umetne inteligence prihaja do največjega poenotenja sveta, je treba izostriti predvsem občutek za raznolikost. In če smo na prejšnji plošči izhajali iz ljudskih motivov, viž, smo pri novem albumu Sozvočja želeli storiti korak naprej, v te atmosfere vstopiti in jih razširiti z ostrino avtorske poezije in glasbe.

Janez Dovč o albumum povezovanju poezije in ljudskih motivov:
"Spajanje ljudskih napevov in poezije je zelo zanimivo področje, najprej je bilo nekaj očitnih parov, kot naprimer vojaška tematika in poezija Karla Destovnika Kajuha, ali pa belokranjsko kresno obredje in izjemna pesem Šentjanževo pesnika slovenske moderne, Josipa Murna Aleksandrova, pa seveda ljudski Zeleni Jurij in poezija belokranjca Otona Župančiča. Veliko tematskih povezav,  na trenutke onomatopoetskih, ljudska črni kos ob verzih Šepetanje tajno, nosi zrak čez njivo Simona Jenka, koroška ljubezenska Jaz sem pa snoči neči bil in nežnost besed Franceta Prešerna. Želel sem vključiti tudi pesnice, na albumu je prisotna Kristina Šuler, seveda sem ponovno opazil, kako slabo so iz teh obdobij ohranjeni zapisi ženskih avtoric. Temu bi veljalo posvetiti enega od prihodnjih projektov.  Osebno mi je zanimiv tudi spoj stare puntarske pesmi Le vkup, le vkup, uboga gmajna z verzi Srečka Kosovela, neke vrste konstruktivni punt. Seveda moram poudariti, da sem tokrat želel vključiti starejše pesmi, po možnosti z že preteklo avtorsko pravico. In nenazadnje sem razmišljal tudi o celotni dramaturgiji albuma oz. koncerta, saj smo program v prvi vrsti začeli pripravljati za potrebe velike koncertne produkcije na Ljubljanskem gradu, v sklopu Festivala Godibodi 2019. Za pesem Šentjanževo, ki govori o skrivnostnem času okoli poletnega sončnega obrata, smo z režiserjem in snemalcem Maticem Oblakom posneli tudi lep videospot, z zvezdami, ki se prižigajo in kresnicami, ki se dvigajo v poletno noč,kasneje pa z režiserjem Rožletom Bregarjem še za Kosovelovo pesem Kabinetni ljudje.

Skozi čas izbrušene ljudske pesmi so spomin iz davnine, odmev prostora, ki v sebi nosi različnost pokrajin in jezika, so neke vrste arhetipi, ki v nas prikličejo vzdušje, razpoloženje, vibracijo. Če v to atmosfero vztopiš z uglašeno poezijo, glasbo, se lahko vzdušje, izkušnja še poglobi, če se navežem na Edvarda Kocbeka, avtorska pesem je “vzmet duha”, ki to raznolikost povezuje, preveže. Izjemno zanimivo področje, ki ga bom vsekakor še raziskoval. Na drugi strani pa sem pri skladanju avtorskih kompozicij želel izhajati iz ritmičnih in harmonskih vzorcev, ki so prisotni na tem področju oz vsak stilski izlet osmisliti, bodisi s tematiko besedila, konceptom aranžmaja, zvenom besed, jezika itd. Z glasbeniki smo se dosti pogovarjali o zvočnosti, tem, kaj slovensko ljudsko glasbo dela posebno, kaj so tipični harmonski postopi, katere so lestvice, na katerih slonijo melodije, kakšni so ritmični vzorci. Pri skladanju in aranžiranju glasbe sem se ves čas želel zavedati izvirnega.

V času krize, ko je drobni virus skoraj ustavil mogočno globalno civilizacijo, je ključno, da spet povežemo ne samo novo s starim, temveč tudi civilizacijo z naravo. To pa lahko storimo le skozi različne izkušnje raznolikih kultur, ki pomenijo gojenje večstoletnega stika z naravo v stvarnem prostoru."