Otroci in glasba

Kakšno glasbo poslušajo naši otroci? Kakšno glasbo naj poslušajo in kakšno naj bi? Česa se naučijo v vrtcu, česa v šoli in česa doma? Kakšen vpliv ima sploh glasba nanje?

Avtor: Matic Slapšak, foto: osebni arhiv

Otroštvo je ena velika, dolga in dinamična pesem, ki se razteza vse od umirjene klasike, zloge zlagajočega hip-hopa, vedno glasnejšega rocka do uporniškega in kričečega punka. Skozi te faze odraščanja pa se seveda spreminja tudi otrokov okus za glasbo. Pred dnevi sem v enem od intervjujev slišal Boštjana Narata lepo povedati, da otroci poslušajo tisto glasbo, ki jim je ponujena. To pomeni, da že v maternici poslušajo glasbo, ki jo poslušate vi in da vsekakor sliši pesmi, ki mu jih pojete ali igrate.

Najbolj preprosto bi bilo reči, da naj otroci poslušajo otroško glasbo, ampak – kaj sploh je otroška glasba in koliko kvalitetnih izvajalcev otroške glasbe znate našteti? Ivan Novak, član Laibach, mi je pred leti v intervjuju zaupal, da otrok ne smemo podcenjevati, zakaj bi jih torej poneumljali z glasbo?

In s tem ne mislim, da so pesmi Janeza Bitenca poneumljanje. Tudi Romana Kranjčan, Damjana Golavšek, Melita Osojnik, Neca Falk in mnogi drugi so ustvarili ogromno kvalitetne otroške glasbe, ki jo brez težav poslušamo tudi starši in se iz nje učimo. Ritmike, če ničesar drugega. Seveda je tu še mnogo kvalitetne ljudske glasbe in pa modernejših avtorjev, pri katerih je treba biti že nekoliko bolj previden. Čuki skrivajo veliko podtonov, Čarovnik Grega je vešč tržnih prijemov, Ribič Pepe niha, Alenka Kolman ravno tako …

Starši bi morali dati otroku možnost izbire, saj bo hitro pokazal, kaj mu je všeč in kaj ne, čeprav se je treba zavedati, da je današanja instantna pop-produkcija takšna, da točno ve, kaj in kako servirati, da bo končni produkt zlezel v uho. Lahko ste prepričani, da bo otrok zelo vesel, ko bo enkrat slišal zvok harmonike in da mu kričeče kitare ne bodo posebej všeč.

Moj nasvet bi bil, naj otrok posluša tisto glasbo, ki jo poslušate vi. Pri tistih ekstremnih zvrsteh sicer razmislite, kakšno sporočilo bo odnesel od glasbe in predvsem do besedil, vsekakor pa se mu prilagodite in skrbite za širino. Žal je tako, da bo otrok prej ali slej pod vplivom … že otroci v vrtcu od doma prinesejo marsikaj, v šoli se to le še stopnjuje in verjemite, da ni hujšega, ko prvorojenec iz šole pride z Gajbo puno piva, oče pa v rokah drži novo ploščo najljubše rock skupine.

No, in morda še nekaj “drugačnih” primerov … 3-letnik, ki v vrtcu najraje “bere”, še rajši pa poje in recitira pesmi iz Enci, benci na kamenci. 5-letnica, ki pride iz vrtca in si prepeva Necine pesmi s plošče Zdravilo za strah, sicer pa komaj čaka, da bo lahko spet šla na koncert Janeza Dovča in Boštjana Gombača. Sin se v čertem razredu uči o drobljancu, spoznava Mozarta (ki naenkrat ni več le “tip iz kroglic”), posluša družino Volk in zna zapeti Yellow Submarine – v domiselnem slovenskem prevodu in zgolj ob glasbeni spremljavi. In seveda si vesel, ko starejšima otrokoma poveš, da se je spet zbrala skupina Hiša in je njuno prvo vprašanje “Bomo šli na koncert?”.

Bomo, z veseljem.